SKRB ZASE

Ko prazniki postanejo PREVEČ – Kaj storiti ob preveliki stimulaciji?

Božični prazniki so za nami, novoletni še prihajajo. Jaz sem se imela lepo, za marsikaj sem hvaležna, a kljub temu me je prva polovica praznikov zdelala. Glavna težava teh praznikov in celega decembra (in to ne prvo leto, logično!) je pravzaprav ena. Samo ugibate lahko. Če potrebujete namig, gre za dve besedi.

Hm … Kaj bi to lahko bilo?

Hja, nič drugega kot … Prevelika stimulacija.

Mislim, da nisem edina s to težavo. Pri meni se je začelo nabirati že pred Božičem nekako tako:

  • gneča po vseh ulicah in na cesti
  • naporne klinične vaje
  • gneča na (sicer lepem) koncertu
  • veliko različnih in prijetnih dejavnosti, ki pa so se nizale ena za drugo brez vmesnega časa za refleksijo in procesiranje
  • srečevanje in obiskovanje ljudi, s katerimi sem imela iskrene, globoke in ranljive pogovore (visoko senzitivni že v osnovi iščemo takšne stike, saj nudijo občutek pomena in izpolnjenosti, brez česar pa lahko kar … hja, nehamo živeti!); po teh globokih pogovorih bi potrebovala nekaj časa in tišine za refleksijo, a za tišino ni bilo prostora, ker nisem postavila določenih mej in preden sem ugotovila, kaj se dogaja z menoj, so se prazniki že na polno začeli odvijati …
  • hitenje in velika fizična aktivnost
  • vznemirjenje zaradi pričakovanja praznikov
  • razočaranje, ki je sledilo velikemu pričakovanju
  • nesprejeta in nepredelana stiska, tesnoba, heprenenje, razočaranje, žalost, jeza in obup posameznikov okoli mene zaradi dejstva, da so prazniki
  • še več ljudi in tudi čedalje več pogovorov, ki niso hranili in nudili pristnega stika in povezanosti, temveč so izčrpavali
  • veliko različne hrane in ne-čuječ način prehranjevanja (VSO lahko v preobremenjenosti hitro zapademo v čustveno oz. nezavedno prehranjevanje, saj na nek način s hrano dušimo izčrpanost in preveliko stimulacijo)
  • veliko informacij, izrečenih besed in (ne)izraženih čustev drugih ljudi
  • zaradi prevelike količine raznoraznih dražljajev so se pojavile težave s spanjem in posledično utrujenost, ki povzroči dodaten neprijeten dražljaj …

Čeprav je zgornji opis moja osebna izkušnja, ga delim, ker lepo prikaže tipičen vzorec oz. začaran krog prevelike stimulacije, v katerega se pogosto zapletemo visoko senzitivne osebe.

Kaj torej storiti, ko pride do takšne prevelike stimulacije? – Nekaj podobnega kot naredimo pri majhnem otroku, ko je bilo čez dan vsega preveč in potem zvečer pred spanjem čisto ponori. To se lahko kaže kot hitro tekanje sem in tja, skakanje, kričanje, neustavljivo jokanje, metanje stvari, povečana razdražljivost, zavračanje hrane ali neustavljiva lakota, iskanje sladkih priboljškov ipd. Otrok se ne more umiriti in zvečer ne more zaspati.

V nadaljevanju opisujem tri glavne korake ali faze okrevanja po preveliki stimulaciji. Kar brez panike, če se vam nekatera moja priporočila zdijo nesmiselna ali neuporabna in že imate v malem prstu tisto, kar vam pomaga. Držite se torej vašega, če vam služi. V nasprotnem primeru pa povabim k razmisleku ob spodaj opisanih točkah in integraciji tistega, kar sem vam zdi koristno. Še posebej povabim k razmisleku ob prvi točki.

  1. PRVA POMOČ: Takojšen oz. čim hitrejši možen umik od vseh dražljajev. To pomeni tišino, mir, temo in samoto. S tem mislim, da gremo stran od ljudi (vsaj v drug prostor), da ugasnemo luči oz. se umaknemo v temen prostor, zatisnemo oči in se prepustimo zavestnemu globokemu dihanju. Vzemimo si čas. V tem miru, tišini in temi se lahko ponovno začutimo. Na dan lahko privrejo vsi nakopičeni dražljaji in zavemo se, da nas pravzaprav boli telo, da nam je vsega dovolj, da smo vseskozi plitko dihali, da čutimo polno čustev, za katere se zdi, da jim ni konca in kraja in da je v nas nekaj, kar zmorejo včasih pomiriti le solze. Ja, jok marsikaj sprosti. Tudi jezo in frustracijo. Pa ne govorim o prisilnem jokanju. Govorim o tistem joku, ki pride sam od sebe in prinese olajšanje. In tudi če je koga strah, da ne bo zmogel nehati jokati, kar brez skrbi, solze nas ne bodo požrle. Stiska mine.
  2. REHABILITACIJA: Privoščimo si dober in nemoten spanec, po možnosti brez budilke. In počitek čez dan, toliko kot paše. Naše telo samo ve, koliko paše in kdaj je dovolj in tudi ve, kakšen počitek je za nas primeren. V tej fazi še odsvetujem počitek pred televizorjem, poslušanje radia ali knjigo v roki. Ja, resno mislim in precej resen pogled imam trenutno na sebi. Tudi nobenih podcastov, gledanja youtube kanalov, obiskovanja socialnih omrežij, branja novic in podobnega. In ja, seveda, samota. Ali vsaj umik v prostor, kjer bomo lahko sami. Če je potrebno oz. če smo bili ne-čuječi in požrešni s hrano (kot se npr. lahko pripeti med prazniki), promoviram bolj zavedno prehranjevanje. Vzemimo si čas pri obroku in bodimo prisotni. Pa ne pozabit piti veliko vode. Dodajmo še miren sprehod v naravi, kjer ni veliko ljudi. Privoščimo si dolg, topel tuš ali celo kopanje v kadi. Skratka – osnove za dobro fizično počutje in regeneracijo našega preveč vzdraženega živčnega sistema. Ne pozabimo na osnove – telo nam bo hvaležno.
  3. PRIDOBIVANJE (PO)MOČI: Poskrbimo za lahko rekreacijo in telovadbo, raztezanje ali daljši sprehod v naravi. Privoščimo si dobro hrano, ki resnično nahrani. Vzpostavljajmo prijetne stike z ljudmi (ker vemo, da ni vsak stik prijeten!), s katerimi se bomo lahko iskreno pogovorjali in ob katerih se dobro počutimo, poslušajmo glasbo in plešimo, molimo in meditirajmo, odločimo se za risanje, pisanje, slikanje in drugo ustvarjanje z rokami, … Tudi prijeten film ali kaj drugega na televiziji ali radiu. Vse, kar nas torej resnično sprosti. Če neka aktivnost ne sprošča, potem tega ne počnimo.

Prevelika stimulacija je lahko zelo neprijetna izkušnja za vsakogar, VSO jo dosežemo hitreje in v primerjavi z drugimi utrpimo večjo škodo, kadar se nam pripeti. Ti ukrepi nam bodo omogočili, da se bo naš vznemirjen živčni sistem počasi umiril in bomo postopoma zopet pridobili moč in notranji mir. Prevelika stimulacija kljub vsemu prinaša tudi določene koristi. Kako? Ob takšni izkušnji bomo zrastli, če bomo znali tudi primerno poskrbeti zase. Bolje bomo razumeli sebe in svoje meje ter se znali v prihodnje boljše zaščititi.

Pred vrati je že druga polovica praznikov. Sami smo odgovorni za lastno srečo in dobro počutje. Poskrbimo torej, da nam bo zares lepo in da nas ne bodo prazniki izčrpali, ampak nam nekaj podarili. Če to pomeni, da bomo oviti v oddejo in s čajem v roki gledali televizor in se stiskali z našimi najbližjimi … Super. Naj paše! 🙂


Se prvič srečuješ z mojim delom?

Sem Maruška, zakonska in družinska svetovalka in ustvarjalka vsebin za visoko senzitivne osebe. Na spletni strani ustvarjam vsebine, ki ozaveščajo o visoki senzitivnosti in ponujajo razumevanje globoko senzitivnim, intuitivnim in ustvarjalnim posameznikom. Nove vsebine in druge dodatne informacije delim vsak drugi teden. Če želiš prejemati obvestila o novih objavah, izpolni spodnji obrazec s svojim email naslovom in se pridruži skupnosti senzitivnih. (Brez skrbi, ne bom smetila tvojega poštnega predala. Pošiljam samo tisto, kar je najpomembnejše.)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: