NAJBOLJ BRANO O ČUSTVIH IN INTUICIJI

Znanost odgovarja: Zakaj kot visoko senzitivna oseba tako močno čutim?

Imaš tudi ti občutek, da na čustva reagiraš zelo intenzivno? Se hitro zjočeš? Te čustva rada presenetijo kot močna sila ali impulz in te odnesejo? Potrebuješ več časa, da predelaš in pomiriš svoje doživljanje in se na tebi primeren način potem tudi odzoveš? Si zaradi druženja z ljudmi utrujen/a ali celo izžet/a? Imaš občutek, da te drugi ‘okužijo’ s svojim doživljanjem? Slišiš, kar ostane neizgovorjeno? Močno začutiš ljudi in se brez težav in skoraj s svetlobno hitrostjo vživiš v sogovornika, njegova čustva, zgodbo, situacijo ipd.? Brez težav vstopiš v čustvovanje likov v filmih in knjigah?

Po vsej verjetnosti si visoko senzitivna oseba

Predobro vem, kako se lahko zaradi tega počutiš izrazito samega/samo in nerazumljenega/nerazumljeno. Še posebej v središču socialnih situacij. Mogoče izpademo čudaški, preveč občutljivi, nedružabni, plahi, negotovi, preveč tihi, počasni v reagiranju ali komuniciranju, ali nasprotno, ker se tako zelo uglasimo na sogovornika, začnemo skakati v besedo, saj dobesedno vemo, kaj bo povedal. Ta sposobnost uglaševanja je lahko zelo dragocena pri oblikovanju odnosov, lahko pa je tudi izrazito neuvidevno početje, saj se zdi, kot da ne poslušamo.

Še preveč poslušamo. Sploh ne znamo na pol poslušati. Kako je to možno?

Sposobnost močnega doživljanja in čutenja se zdi včasih skoraj nadnaravna. Kljub temu obstajata dva nevrološka razloga, ki nam razložita, kaj se dogaja v možganih visoko senzitivnih oseb, da tako intenzivno čutimo sebe in druge ljudi okoli nas. Ne, tvoji možgani nimajo napake, motnje, poškodbe, pomanjkljivosti ipd. Pravzaprav so tvoji visoko senzitivni možgani tvoj največji zaveznik. V primeru, da mi kdo reče, da je visoka senzitivnost le v moji glavi, odgovorim: “Absolutno! Dobesedno je v moji glavi – v mojih možganih.” 🙂

Kaj se pravzaprav dogaja v možganih visoko senzitivnih?

Zrcalni nevroni

Vsi imamo zrcalne nevrone, ki se sprožijo oz. vžgejo, ko mi nekaj počnemo ali ko vidimo, da to počne nekdo drug. Zrcalni nevroni zrcalijo. Npr. nekdo v našem okolju doživlja neko čustvo, naši zrcalni nevroni to prepoznajo in se takoj vžgejo in zrcalijo doživljanje drugega. To je tisto, kar nam omogoča, da drugega razumemo in smo do njega sočutni. Razumemo in do določene mere začutimo, kaj oseba izkuša, doživlja. Zrcalni nevroni so torej sistem, ki nam omogoča, da se lahko poistovetimo z drugimi. Sposobnost, ki jo imamo čisto vsi ljudje, ne glede na visoko senzitivnost. (No, razen če je posameznik narcis, sociopat ali psihopat. Tam sočutje čisto odpove.)

Raziskave kažejo, da visoko senzitivni posamezniki nimamo več zrcalnih nevronov, kot ljudje brez lastnosti visoke senzitivnosti, imamo pa bolj aktivne zrcalne nevrone. Bolj aktiven sistem zrcalnih nevronov nam torej omogoči, da se v trenutku in zelo močno vživimo v drugo osebo ali situacijo, zgodbo.

Nekoč mi je nekdo dejal, da ima kot VSO občutek, da ob drugi osebi ‘postane’ ta oseba zaradi česar se mora fizično in čustveno zaščititi, postaviti meje, da obdrži distanco in stik s seboj. Mogoče imaš tudi ti podoben občutek. Jaz to doživljam kot sposobnost, da dobesedno stopim v čevlje drugega ampak potem hitro pozabim nase in meje se lahko zabrišejo. Imela sem priložnost govoriti tudi z igralcem, ki si za vstop v lik pomaga kar z listkom v žepu, na katerem ima napisano eno ali dve besedi, ki mu služita kot vstopni točki ali celo sprožilec. Nekaj podobnega počnejo tudi veliki filmski zvezdniki čez lužo, ki se vživijo v lik s pomočjo obleke, frizure, prstana, tetovaže ipd.

Spominjam se intervjuja z Lady Gaga, v katerem je povedala, da si je takoj po končanem snemanju filma A star is Born, spremenila frizuro, saj je želela priti čim prej iz vloge, ki jo je igrala in prerezati vsakršen stik z njo. Ne zatrjujem, da so vsi zvezdniki, vključno z Lady Gaga, visoko senzitivne osebe. Hočem prikazati kakšno neverjetno sposobnost ima človeška empatija.

Kaj šele empatija senzitivnih.

Naša sposobnost vživljanja v druge nas lahko zelo preseneti. Enostavno se zgodi, silovito in iznenada. Hitreje in bolj pri osebah, ki so nam blizu, a tudi pri tujcih. Sama sem se naučila razločevati, da bolj kot me ob drugih neko čustvo preseneti/zadane in v trenutku oblije, manj je to čustvo v tistem momentu moje. Sem le njegov nosilec in čustvo moram na nek način vrniti, če ne ga nosim s seboj in mi ne dovoli v polnosti živeti mojega življenja. Kljub temu moram imeti s tem čustvom izkušnjo, saj drugače ne bi mogla tako silovito reagirati nanj. Od nekje mi mora biti poznano.

K našemu bolj aktivnemu sistemu zrcalnih nevronov lahko dodamo še sposobnost globokega procesiranja in z njim povezano sposobnost domišljije in tako dobimo zanimivo mešanico: Pre-ustvarjanje, podoživljanje ali ustvarjanje določene izkušnje preko domišljije. Zame je dovolj le nekaj informacij in v svoji glavi že skoraj nezavedno, brez kontrole in brez truda ustvarim svoj film ali fotografijo.

Zrcalni nevroni so torej največji možen približek telepatije, ki nam jo je priskrbela narava.

Prefrontalni korteks

Visoko senzitivne osebe imamo višji nivo aktivnosti v delih možganov, ki so povezani s čustvenim procesiranjem. Gre za določen del prefrontalnega korteksa, ki je povezan z regulacijo aktivnosti amigdale. Amigdala je zelo močno povezana s čustvovanjem in amigdala VSO je bolj ‘aktivna’. Zaradi tega je tako zelo pomembna regulacija – predelava, pomirjanje – čustev. Za vse ljudi. Za VSO še bolj. Osnova čustvene regulacije pa je dobro prepoznavanje tega, kaj čutimo v danem trenutku. V pomoč pri prepoznavanju čustev ti je lahko objava, ki jo najdeš tukaj.

Večjo intenzivnost našega doživljanja si lahko predstavljamo z naslednjo prispodobo: Kot da bi malenkost bolj navili gumb za uravnavanje temperature v prostoru.

Že res, da je visoka senzitivnost produkt dedne zasnove. Kljub temu na razvoj visoko senzitivnih možganov pomembno vpliva tudi naše okolje v katerem smo bili vzgajani. V primeru, da skozi odraščanje in tekom vzgoje nismo imeli dobrega modela in zanesljivih ter odzivnih skrbnikov, ki bi nam pomagali predelovati naša čutenja, se bomo kot visoko senzitivni odrasli precej borili. Čustva nas bodo dobesedno ‘jahala’. Ne bomo se znali pomiriti, izraziti čustev, skomunicirati naše potrebe v odnosih itn. Huje nam bo kot osebam, ki niso visoko senzitivne in so odraščale v enakih razmerah kot mi. Več se bomo soočali s psihosomatiko, prej bomo iskali terapevtsko pomoč itn.

VSO zaradi globokega procesiranja čustvenih informacij zelo živo in barvito doživljamo vsa čustva. Bolj kot za enoznačno poimenovanje npr. žalosti, jeze, strahu, veselja, zanimanja ipd., mislim s tem na odtenke čustev in na različno kvaliteto doživljanja vsakega posameznika. To pomeni, da četudi v nekem trenutku vsi doživljamo žalost, jo vsak doživlja malo po svoje. Tako ima žalost zame zelo različne odtenke in ob različnih ljudeh začutim različne odtenke žalosti, ki se včasih sicer na podoben način pojavljajo pri kakem drugem posamezniku itn.

Še posebej sem vesela vseh odtenkov veselja, ljubezni, navdušenja, upanja in zanimanja. Ti so najboljši in v svojem življenju jih moramo zavestno iskati, sicer se nam hitro skrijejo pod vsemi odtenki sive. Javim, ko bom preštela in našla barve za vse odtenke veselja in upanja. 🙂

Ne le zrcalni nevroni in prefrontalni korteks …

V možganih visoko senzitivnih je tudi večja aktivnost v tistih predelih, ki so povezani z empatijo in z zavedanjem v danem momentu, tukaj in zdaj. Še posebej takrat, ko gre za socialne ali čustvene namige in okoliščine. Preprosto povedano, kadarkoli smo ob drugih ljudeh, postanemo čustveni detektorji. Zaradi tega smo bolj dovzetni za informacije, bolj budni in zavedajoči v socialnih okoliščinah. Takšna fina uglašenost nam omogoča, da opazimo kaj se res dogaja. Kje preti nevarnost, komu ne moremo zaupati, kdo ni pristen, kdo bi lahko prestopil naše meje, kaj je ostalo neizgovorjeno, katere situacije niso varne itn. Spet se pokaže, kako je visoka senzitivnost preživetvena strategija.

Empatija in čustvena odzivnost sta mnogokrat izziv a predvsem naša super moč. Zelo všeč mi je citat, ki pravi:

Moja supermoč je, da čutim vse in si dovolim, da me to vsako noč raztrga in še vedno ne umrem. Namesto tega postajam bolj odprta in naredim več prostora.

Elizabeth Gilbert

Da se ne bi pustili zares in povsem raztrgati, je nujno, da najdemo stik s seboj. Prvi korak k temu je, da si vzamemo čas zase – dovolj samote in tišine.

Kje si lahko ti danes vzameš 15 minut več za tišino in samoto?

Maruška

Se prvič srečuješ z mojim delom?

Pozdravljen/a!

Sem Maruška, zakonska in družinska svetovalka in ustvarjalka vsebin za visoko senzitivne osebe. Na spletni strani ustvarjam vsebine, ki ozaveščajo o visoki senzitivnosti in ponujajo razumevanje globoko senzitivnim, intuitivnim in ustvarjalnim posameznikom. Izpolni spodnji obrazec in se pridruži moji email listi, preko katere boš redno obveščen/a o novih objavah. (Brez skrbi, ne bom smetila tvojega poštnega predala. Pošiljam samo tisto, kar je najpomembnejše.)

1 komentar

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: