SKRB ZASE VISOKO SENZITIVNA OSEBA

13 stvari, ki jih potrebujejo visoko senzitivne osebe za srečo in dobro počutje

Potrebe senzitivnih se nekoliko razlikujejo od potreb tistih, ki niso visoko senzitivni. S tem ne mislim osnovnih potreb temveč tiste, ki so vseeno bistvenega pomena za srečne in zdrave visoko senzitivne osebe.

Zakaj?

Zadovoljene potrebe, ki so opisane v nadaljevanju, omogočajo globoko senzitivnim ljudem, da resnično živijo in uspevajo v življenju. V nasprotnem primeru, kot pravijo mnogi senzitivni, življenje postane prazno, nesmiselno, izčrpavajoče in nehranljivo. Telo, duša in duh senzitivnih začnejo hirati.

Spodaj opisujem 13 stvari, ki so izrednega pomena za mnoge visoko senzitivne. Kljub temu je vsaka oseba individuum zase, zato ni nujno, da bo prav vsaka stvar držala tudi za vsako visoko senzitivno osebo (v nadaljevanju VSO).

Naj za boljše razumevanje potreb senzitivnih prvo opomnim na 4 pomembne elemente, ki jih poudarja znanost:

+ Možgani VSO procesirajo vse informacije globlje po nivojih. Informacijo predstavlja vsak dražljaj, ki prihaja iz osebe same ali iz njenega okolja. Naj naštejem le nekaj teh dražljajev: izrečene besede, razpoloženja in čustva drugih, misli in čustva osebe same, vonjave v okolju, vsi slišni in vidni dražljaji v okolju, lakota, žeja, specifična telesna bolečina ali neugodje, pritisk v zraku, občutek obleke na koži/telesu itn.

+ VSO tudi zaznajo več dražljajev kot drugi ljudje. Zaznajo vse subtilne informacije, ki jih drugi brez težav spregledajo.

+ Velika kapaciteta za sočutje in čutenje. Povsem normalno je, da ljudje navadno vedo, kako se nekdo počuti. VSO gredo še malo dlje – začutijo to čustvo oz. občutek v svojem telesu. Tudi sicer čutijo zelo močno. S tem ne mislim tega, da so nevrotični, depresivni, živčne razvaline ipd. Govorim o tem, da imajo v možganih bolj aktivne tiste dele, ki so povezani s čutenjem in empatijo. Njihova čustva imajo več odtenkov, ki so tudi bolj živih barv.

+ Če VSO več opazi in vse globlje predeluje, se bo tudi prej kot večina ljudi utrudila ali celo izčrpala.

Kaj potrebujejo visoko senzitivne osebe za srečo in dobro počutje?

1. SAMOTA/ODMIK + TIŠINA

Združimo vse 4 zgoraj opisane elemente in hitro nam postane jasno, kako pomembni sta za VSO samota in tišina. V nasprotnem primeru senzitivni hitro postanejo preobremenjeni in neprijetno vznemirjeni. Pogosto so lahko tudi izčrpani (predvsem, če ne ukrepajo pravočasno oz. ne znajo poskrbeti zase). Samota in tišina omogočata, da senzitivna oseba predela vse dražljaje/informacije, se umiri in ponovno najde sebe.

2. POČITEK

Iz istih razlogov kot sta pomembni samota in tišina je pomemben tudi počitek. Še posebej je počitek pomemben po napornem dnevu v šoli/službi. Bistvenega pomena je torej najti čas in prostor za sprostitev in počitek. Da smo danes cepljeni proti počitku vemo že skoraj vsi. Pogosto so senzitivni tisti, ki s svojo izrazito potrebo po rednem počitku opozarjajo, da gre vse malo prehitro in da tega tempa ne zmorejo. Nekateri se brezkompromisno uprejo in povsem samozavestno in mirno živijo svoje življenje z rednimi vmesnimi počitki. Drugi senzitivni se z občutkom krivde in sramu izogibajo počitku. Takrat, ko se le s težavo pripravijo k počivanju, doživljajo pravo agonijo nevrednosti. Žal danes ni enostavno počivati. Je pa za senzitivne nujno.

2 vprašanja, ki sta tukaj zelo na mestu:

~ Kakšne so posledice moje odločitve, da se izognem počitku takrat, ko je potreben?

~ Kaj mi predstavlja počitek?

3. ČAS IN PROSTOR

Senzitivni potrebujejo več časa in tudi prostora, da stvari predelajo oz. premislijo in pre-čutijo (ja, pravkar sem si izmislila novo besedo). Potrebujejo čas, da oblikujejo svoje mnenje, dajo stvarem smisel in se odločijo. Nenazadnje potrebujejo čas in prostor, da se prilagodijo na spremembe (tudi na tiste pozitivne in prijetne). Gorje, če pri tem kdo priganja senzitivne. Povem vam, ne bo prišel do cilja kaj hitreje, saj se bo moral povrhu vsega ukvarjati še z vznemirjeno VSO. 😀

Najbolje je pustiti senzitivnemu, da lahko gre po svoje in da lahko gre globoko. Takrat so tudi bližnji počaščeni z darilom, ki ga imajo senzitivne duše v sebi.

4. POČASNO IN PREPROSTO ŽIVLJENJE

Če zaokrožimo in združimo 4 elemente senzitivnega živčnega sistema in vse prej opisane potrebe, dobimo celoto, ki rezultira v počasnem in preprostem tempu življenja. Senzitivni se potopijo v najmanjše zadeve življenja in jih užijejo do bistva. Ne potrebujejo veliko. Ravno zaradi tega, ker gredo all-in, lahko živijo izrazito polno in bogato življenje. Vzemi senzitivnemu njegov subtilen in čuteč tempo in vzameš mu vsebino. Auch.

5. RAZUMEVANJE BLIŽNJIH

… in njihovo sprejemanje oz. spoštovanje senzitivnosti. VSO so v manjšini (15-20 % populacije), kar pomeni, da  večina ljudi ne more v celoti razumeti, kako je biti globoko senzitiven. Enostavno ne bodo razumeli, da senzitivnega npr. zelo prizadene krutost in nasilje v filmu. Težko bodo razumeli kako lahko VSO vznemiri in utrudi natrpan vikend ali preveč socializiranja/druženja. Mogoče ne bodo razumeli močnega doživljanja čustev in tega, da se VSO hitro in pogosto zjoče. Mogoče ne bodo razumeli, kako globoko se lahko VSO dotika glasba in po zaključenem koncertu ne more razmišljati o ničemer drugem kot o tem, kar je doživljal/a in še doživlja dolgo zatem.

Seveda tudi ni potrebno, da vsak razume. Pomembno je, da senzitivnost razumejo najbližji oz. tistih nekaj izbranih oseb, ki so potem tudi resnično “na strani VSO”. To npr. pomeni, da bo druga oseba spoštovala, če senzitivna oseba ne bo želel/a gledati specifičnega filma, ki vsebuje prizore nasilja ali krutosti. To pomeni tudi, da bo druga oseba spoštovala potrebo po samoti in počitku, četudi je sama ne potrebuje toliko kot VSO. To nenazadnje pomeni, da bo oseba spoštovala željo VSO, da gre/gresta domov po določeni količini socializiranja oz. zapustita zabavo malo prej. Brez zbujanja občutkov krivde ali brez ignoriranja želja in potreb.

6. DOVOLJ SPANCA

Vsi ljudje smo sitni ali nerazpoloženi, kadar ne spimo dovolj. Pomanjkanje spanca za VSO pa lahko prinese veliko več kot le malo nerazpoloženosti ali sitnobe. Življenje postane skoraj neznosno. V kombinaciji s pretirano preobremenjenostjo zaradi dražljajev dobimo včasih pravo izčrpanost. Pojavi se lahko tudi izrazito menjavanje razpoloženja, apatičnost ali nezainteresiranost, nenadna bolezen itn. Izgubi se lahko (vsaj začasno) tista lepa senzitivnost in sposobnost globine, ki je sicer značilna za VSO. Zato: VSO potrebujejo kvaliteten in nemoten spanec dolg vsaj 8 ur. Ne se ‘hudovati’ nad menoj – to so dejstva, ki jih prikazujejo raziskave. 🙂 (Ja, zopet sem si zmislila še eno besedo – hudovanje.)

7. URAVNOTEŽENA IN REDNA PREHRANA

Lakota lahko pomembno zmoti razpoloženje in koncentracijo VSO. Prav tako lahko neprimerna prehrana (npr. sladkor, predelana hrana in prevelika količina enostavnih ogljikovih hidratov) zelo neugodno vpliva na razpoloženje in počutje VSO. Absolutno so to stvari, ki so neugodne za vse, a VSO jih bodo, kot poudarjajo strokovnjaki, prenašali opazno težje. Senzitivnim se zato svetuje redne obroke, enakomerno razporejene čez dan. Hrana naj bo zdrava in uravnotežena (ja, vem, to je izrazito relativno). Ugotavljajo, da se senzitivni zelo dobro znajdejo v intuitivnem načinu prehranjevanja, saj so navadno zelo uglašeni na telo in njegove potrebe.

8. PROSTOR ZA ČUSTVENOST

To bi moralo biti jasno samo po sebi, a vseeno velikokrat ni. (V nasprotnem primeru jaz ne bi ustvarila tega spletnega kotička.) 🙂 Senzitivni zelo močno doživljajo in čutijo z drugimi. Po domače povedano so bolj čustveni kot večina drugih ljudi. Pomembno je, da imajo prostor, v katerem lahko vse to izrazijo in kjer so deležni sprejemanja in pozitivnega vrednotenja svojega doživljanja. Še več. Izrednega pomena za občutje lastne vrednosti VSO je, da dobi potrditev s strani drugih. Potrditev, da njegova/njena senzitivnost ni le dobrodošla ampak tudi cenjena in zaželena. Malo smeha, malo joka, malo jeze, … Ni pravega dneva brez tega. 🙂

9. SMISEL

Senzitivni globoko hrepenijo po smislu. Če v nečem ne vidijo smisla, tega nikakor ne bodo naredili ali pa bodo imeli hude notranje bitke sami s seboj. Senzitivni neumorno sledijo svojemu notranjemu kompasu in vrednotam. Veliko se ukvarjajo s svojim poslanstvom. Pogosto in zelo globoko se sprašujejo o tem, kdo so, zakaj so na svetu, k čemu so poklicani, kaj naj počnejo v življenju, kako naj živijo ipd. Veliko ljudi gre skozi življenje brez pravega premisleka, za senzitivne je to nedojemljivo.

10. POMENLJIVI ODNOSI

Senzitivni zelo močno hrepenijo tudi po globoki, pristni povezanosti z drugimi ljudmi. Nepristnost in površinskost jih praznita. V odnosih, kjer ni prave povezanosti/bližine in kjer so pogovori plitki oz. ne-pomenljivi, se hitro začnejo dolgočasiti. Dolgčas te vrste povzroči veliko notranjega nemira in včasih tudi osamljenosti. Senzitivni so sicer lahko zelo rezervirani in privatni ljudje, ki ne pustijo blizu vsakogar. Včasih se jih zdi nemogoče priklicati iz svoje lupine. Tudi če so izrazito družabni, nekateri držijo veliko stvari zase. Če želiš priti blizu senzitivnemu posamezniku je lahko potrebnega veliko časa. Glavna vstopnica je pristnost, iskrenost in tvoja pripravljenost, da odrineš na globoko in pustiš senzitivnemu, da te pelje še globlje. ❤

11. UREJENO IN LEPO OKOLJE

Nered in kaos v prostoru, prevelika nasičenost prostora s stvarmi in pomanjkanje tega, kar je za senzitivno osebo lepo lahko predstavlja velik problem v vsakdanjem življenju. Mogoče se VSO ne bo zmogla zares sprostiti v določenih prostorih. Mogoče se ne bo mogla zbrati in koncentrirati. Mogoče ji bo del prostora ali vizualna podoba prostora šla tako na živce, da se bo v glavi ukvarjala samo s tem. Pomembno je, da ima VSO svobodo, da lahko ustvari svoj prostor ali vsaj del nekega prostora, ki bo samo njen. To bo navadno tisto, kar bo senzitivnemu predstavljalo odmik, ustvarjalnost, duhovnost, mir, počitek itn. Hkrati pa ne pozabimo, da ljudje toleriramo različno količino nasičenosti s stvarmi. Kar lahko nekdo povsem spregleda, bo VSO spravljalo ob živce.

12. NARAVA

Zdi se, da VSO iz narave dobijo nekaj več kot osebe, ki niso tako senzitivne. Narava VSO globoko hrani, krepi, pomirja in prizemlji. Če že ne morejo v naravo je pomembno, da imajo kaj naravnega v svojem bivalnem okolju – sobne rastline, rože, naravni materiali v hiši/stanovanju itn.

13. KREATIVNOST

Veliko VSO je kreativnih oz. ima veliko potrebo po ustvarjanju. Kaj pravzaprav je ustvarjalnost? Ustvarjalnost je vse, kar pomeni kreiranje in ustvarjanje nečesa. Ni nujno, da je to novo in niti, da je to umetnost. Mnogi VSO so sicer zelo ustvarjalni tudi v klasičnem pomenu besede – pišejo, rišejo, fotografirajo, slikajo, pojejo, plešejo, igrajo, ustvarjajo glasbo, izdelujejo izdelke ipd. Ustvarjalnost seveda pomeni tudi to, da lahko pripraviš drugačen obrok za vsak dan, dekoriraš prostor, narediš šopek iz travniških rož, skrbiš za vrt (s hrano ali z rožami), pripraviš delavnico/seminar/srečanje, pobarvaš steno, pečeš slaščice in mnogo drugega. Kreativnost je tista, ki bo nahranila notranjega ustvarjalca v senzitivnem posamezniku.

Se strinjaš z napisanim ali bi dodal/a še kaj drugega?


Se poistovetiš z napisanim? Podobne vsebine in informacije o senzitivnosti delim vsak drugi teden. Če želiš biti obveščen/a o novih objavah in se pridružiti skupnosti senzitivnih, vnesi svoj email naslov v spodnji obrazec. (Brez skrbi, ne bom smetila tvojega poštnega predala. Pošiljam samo tisto, kar je najpomembnejše.)

4 komentarji

  1. Kako VSO sprejema drugo VSO osebo? Kako jo razume? Kako zmore živeti z njo, ob njej, jo prenašati, zaznati, prepoznati, sprejeti, občutiti, družiti, razumeti…? Sta sploh lahko “blizu” skupaj, lahko živita v sožitju? To sploh gre?

    Liked by 1 person

    1. Super vprašanje!

      Skušala bom odgovoriti čim krajše, čeprav je to vprašanje, ki bi mu lahko namenila celotno blog objavo. 🙂 Je tudi vprašanje, ki prebuja veliko nemoči in neuslišanega hrepenenja po večjem stiku. Ljudje smo bitja odnosov, senzitivni pa smo še posebej bitja pristnih odnosov. Če nekaj ne štima, bomo to takoj zaznali.

      Senzitivnost je sicer lahko v tem kontekstu povsem nepomembna in obenem ključnega pomena za odgovor na vaše vprašanje. Na splošno imajo visoko senzitivni ljudje lahko precej težav, ko delijo dom z drugimi. To pravzaprav ni nobeno naključje. Ne, ker bi bili že po osnovi samotarji, nedružabni ali nesocialni. Visoko senzitivni ljudje namreč zaradi bolj senzitivnega živčnega sistema procesirajo vse informacije globlje in tudi zaznajo več informacij (tudi tiste najbolj subtilne). Svet zaznavajo kot bolj glasen, bolj živahen, bolj nasičen s stvarmi, opazijo vsak šum, vonj, količino predmetov itn. To seveda lahko povzroči vznemirjenje ali nemir, ko količina dražljajev doseže določen vrhunec. Tisto kar je za osebe, ki niso tako senzitivne povsem nemoteče in normalno, je za visoko senzitivno osebo lahko precejšen problem, motilec oz. vzrok vznemirjenja.

      Tukaj pa je še edinstvena čustvena uglašenost senzitivnih na vse čustvene namige, ki prihajajo iz okolja in od ljudi s katerimi oseba živi. Čeprav včasih ljudje mislijo, da so prekrili svoje počutje in čustva, jih senzitivna oseba ne bo spregledala. Razen če bo odklopljena oz. v svojem svetu ali če bo preveč obremenjena (še takrat strokovnjaki razpravljajo ali senzitivni dejansko tudi nezavedno spregledajo dražljaje, ali so odklopljeni le na površinski ravni).

      Zaradi vsega tega je logičen in razumljiv razplet v tem, da bo senzitivno osebo hitro kaj zmotilo, kar prinese določene (manjše) konflikte med ljudi, ki živijo skupaj. To je sicer bolj značilno za domove in gospodinjstva, kjer niso vsi visoko senzitivni in se potrebe ter nivo stimulacije, ki ga premorejo skupaj živeči, zelo razlikujejo. Štos je navadno le v tem, da senzitivna oseba nujno potrebuje prostor, kamor se lahko zateče v popolno tišino in samoto in kjer ne bo nikogar na njenem radarju. Problem se pojavi, če je dom majhen ali npr. v blokovskih stanovanjih, kjer se senzitivni pogosto počutijo skrajno ujete in nemočne, kar še dodatno izčrpava.

      Povsem razumljivo je sicer tudi lahko, da lahko dve VSO motita druga drugo, njune potrebe pa so v bistvu zelo podobne. Normalno je, če pride kdaj do tega, ne želimo pa imeti tega na razporedu vsak dan, sploh če to pomembno vpliva na odnos ali na kvaliteto bivanja. Vprašamo se lahko, kje bi mi kot VSO želeli bolje prepoznati, razumeti, sprejeti in občutiti drugo VSO (kot ste napisali)? Kje jo je težko prenašati oz. v čem jo je še posebej težko sprejeti? Zakaj bi jo radi v tistem sprejeli? Kaj bi se zgodilo, če je ne sprejmemo v tistem? Upam, da niso pretežka vprašanja, sploh zadnja 2 …

      Zaplete se lahko tudi pri senzitivnih osebah, kjer je ena bolj ekstrovertirana, druga pa izrazito tiha in introvertirana. Ali če je katera izmed njiju iskalka dodatnih dražljajev in ne potrebuje toliko miru kot druga, saj ji je hitro dolgčas. Tu seveda ena drugo ne moreta v vseh stvareh v celoti razumeti. Sama opažam sicer tudi ta fenomen, ko je oseba še malenkost bolj senzitivna (npr. osebe, ki na vprašalniku oz. testu za visoko snezitivnost izpolnijo praktično vseh 27 vprašanj pritrdilno, med tem ko kakšna druga visoko senzitivna oseba odgovori pritrdilno npr. na 17 vprašanj). Zanimivo je tudi v znanstvenem kontesktu testiranja, ko bi ena visoko senzitivna oseba na testu komentirala, da za njo trditve izjemno držijo, spet druga pa, da v večji meri držijo. Majhne, a pomembne razlike, ko gre za vsakdanje življenje.

      Kar želim povedati je to, da smo si ljudje lahko med seboj zelo različni, prav tako senzitivni. Zaradi tega ima vsaka oseba svoje potrebe, svoje izkušnje, navade, način odzivanja. Mogoče senzitivnost v vašem vprašanju sploh ni ključnega pomena. Mogoče gre za čisto splošno vprašanje sprejemanja in razumevanja drug drugega. Mogoče gre za druge osebne zadeve – je ena oseba po naravi izredno privatna ali mogoče obremenjena s čim v življenju. Mogoče ena oseba ne zmore ali noče toliko bližine kot bi si jo želela druga. Mogoče gre za določeno osebnostno neujemanje in razlikovanje med dvema. Mogoče je tu pomembno vprašanje mej – koliko kdo koga spusti zraven iz nekih osebnih razlogov, ki se tičejo bolj tistega, ki postavlja meje. In seveda, koliko zmoremo mi upoštevati in sprejemati meje drugega. Nas bolijo in če da, v čem nas bolijo? Kaj bi želeli iz tega odnosa pa ne dobimo, ker ne smemo/ne moremo blizu? Včasih iz kakih odnosov enostavno ne moremo dobiti tistega, kar bi želeli, kar je po svoje zelo boleče, saj se moramo posloviti od naših želj in odnosa, ki smo si ga zamislili, a ga nismo nikoli imeli.

      Vsekakor obstaja vedno določen razlog, zakaj se nekdo vede tako kot se ali zakaj v odnosu med dvema ni tako kot bi si želel eden ali drugi. Navadno gre za zelo osebne razloge, ki v resnici nimajo nič z drugo osebo, čeprav je stiska v tem primeru zelo osebna in vpliva na odnos. Ključnega pomena je vedno odprt dialog med dvema – navadno razjasni v katerem grmu tiči zajec. 😉

      Upam, da sem odgovorila. 🙂

      Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: