NAJBOLJ BRANO SKRB ZASE

Čustvena regulacija je eno od najpomembnejših orodij za vsako visoko senzitivno osebo (+ pdf. vaja)

Pomirjanje oz. regulacija čustev je bistvenega pomena za naše dobro počutje v nas samih, za dobro počutje v odnosih ter za dobro počutje v življenju. Omogoča nam, da zmoremo predelati težka čustva, se obraniti čustvene nalezljivosti in živeti bolj svobodno in barvito. Temelj čustvene regulacije je dobro prepoznavanje senzacij in čustev, zato v tokratni objavi pojasnim, kaj so primarna in sekundarna čustva in zakaj so pomembna za dobro čustveno regulacijo. V objavi te čaka tudi preprosto orodje, ki pomaga pri boljši čustveni regulaciji.

Kadar npr. naša hiška nima vzpostavljene dobrih temeljev, učinkovite vodovodne napeljave, izolacije, strehe ipd., lahko začne voda zamakati, točiti in poplavljati. Mogoče sprva sploh ne vemo, da je kaj narobe. Čudno nam je, ko gremo v klet, kjer je vse zatohlo in vlažno. Čez nekaj časa na zidovih kleti prepoznamo plesen. Ali pa nam ob dežju kaplja v naše zgornje prostore in moramo ob nevihtah nastaviti vedro. Nekaj ni okej. Tudi če vse skupaj zanikamo ali potlačimo, nekaj ni okej in naša hiška to čuti. Počasi spušča. Lahko belimo plesnive zidove, kupimo razvlažilec oz. sušilec zraka, zračimo prostore itn., a če ne bomo popravili strehe, preverili izolacije in vodovodne napeljave, pravzaprav ne rešimo poglavitne težave. Zaliva nas.

Tako je tudi pri naših čustvih. Kadar nismo poskrbeli za osnovo, bo celoten sistem naše hiške začel prav pošteno rjaveti, trohneti in  propadati, dokler se ne bo hiška sesula sama vase. To toliko bolj drži za visoko senzitivne, ki imajo bolj senzitiven živčni sistem in bolj aktiven čustveni del možganov. Čustvena regulacija je v tem primeru najpomembnejše orodje za visoko senzitivno osebo.

Čustvena regulacija

Čustvena regulacija je kot božanje našega živčnega sistema. Je kot balzam, ki čisti in celi rano. Kot topla in varna odeja, s katero se ponoči pokrijemo čez glavo, kadar nas je strah teme. Je kot zdravilo, protibolečinsko sredstvo, antibiotik. Je kot mamin ljubeč objem ali potrditev, ki nam jo da partner v negotovosti. Je razumevanje, sočutje, varnost, zaščita in pomiritev. Brez čustvene regulacije je naš živčni sistem namreč v nenehnem vojnem stanju.

Primarna in sekundarna čustva

SENZACIJE: Naša telesa ob različnih ljudeh, situacijah, izkušnjah in okolju zaznajo, izkusijo ali začutijo različne telesne senzacije. Svetovalci in terapevti zato klientom pogosto zastavimo vprašanje “Kaj čutite v telesu?”

PRIMARNA ČUSTVA: Naši možgani na podlagi preteklih izkušenj za to prvotno senzacijo/izkustvo v telesu najdejo ime čustva, npr. žalost, veselje, strah itn.

SEKUNDARNA ČUSTVA: Včasih se stvari ne ustavijo pri primarnih čustvih. Pojavijo se sekundarna čustva kot naš odziv na primarna čustva, ki smo jih začutili čisto na začetku. Pojavijo se, ker imamo prepričanja in sodbe o določenih (primarnih) čustvih. Nanašajo se na to, kaj je za nas okej (čutiti) in kaj ni okej (čutiti). Sekundarna čustva so lahko npr. jeza, sram, krivda ipd. Pravzaprav gre za dodatno plast čustev, ki je lahko zelo obremenjujoča. Sploh ne vemo, kje začeti, saj čutimo toliko vsega.

REAKCIJA/VEDENJE: Je izbira vedenja, odziva oz. akcije na podlagi tega, kar čutimo.

Primer 1: Neka situacija ali izkušnja v nas prebudi prav posebno senzacijo v predelu srca in oči (senzacija). Naši možgani prepoznajo, da gre za čustvo žalosti (primarno čustvo). Ob tem čutimo, da ne smemo ali ne zmoremo biti žalostni, ker mogoče ni dovolj varno. Mogoče je preveč ranljivo ali se bojimo, da nas bo žalost čisto preplavila in bomo izgubili nadzor. Zato nam je lažje, če smo jezni (sekundarno čustvo) in če godrnjamo, potiskamo stran ljudi, osorno reagiramo itn. (reakcija/vedenje). Na ta način imajo sekundarna čustva tudi določeno varovalno oz. zaščitniško funkcijo. Čuvajo našo ranljivost in to, kar je sveto za nas – v tem primeru našo žalost in izkušnjo, na katero je žalost vezana.

Primer 2: Določena situacija v nas prebudi neprijeten občutek v predelu želodca (senzacija). Naši možgani prepoznajo, da čutimo strah/zaskrbljenost (primarno čustvo). Ob tem nas postane sram (sekundarno čustvo). Naučeni smo namreč, da ni okej, če nas je strah in zato obsojamo svojo zaskrbljenost in se ji upiramo.

S svojo jezo sem sedel dovolj dolgo, ko mi je povedala, da je njeno pravo ime žalost.

C. S. Lewis

Mnoga čustva so za nas lahko preveč strašljiva, preobremenjujoča ali v nas zbudijo občutek, da bomo izgubili kontrolo. Zato si jih ne dovolimo čutiti. Namesto tega vodilno vlogo prevzamejo sekundarna čustva, kar nam lahko nakoplje kar nekaj težav v našem počutju in v medosebnih odnosih. Sekundarna čustva nam namreč velikokrat kljub svoji varovalni funkciji ne služijo. Zaradi njih težko pridemo v stik z našim pristnim doživljanjem in ne znamo povedati, kaj v resnici čutimo. Ker ne vemo, kaj čutimo, ne vemo kaj potrebujemo in ne znamo poskrbeti za svoje potrebe, npr. poiskati podporo drugih ljudi in jih prositi za pomoč. Vse skupaj za nas postane še težje in bolj obremenjujoče. Čustvena regulacija se ne zgodi.

Kaj lahko storimo?

Naučimo se prepoznavati čustva. Spodaj pripenjam tabelo z različnimi čustvenimi stanji. (Ne se ustrašit, ker jih je veliko. Izbira je velika, da lažje najdemo pravo čustvo ali vsaj pravo skupino čustev.) Skušajmo vsak dan najti vsaj 3-5 čustvenih stanj, ki smo jih izkušali tekom dneva. Lahko si nastavimo tudi opomnik ali budilko, ki nas ob različnih urah v dnevu spomni na check-in: Kaj čutim v tem trenutku?

Kako ta vaja koristi?

Vaja nam bo poleg prepoznavanja čustev pomagala tudi pri lažjem razločevanju, kakšna prepričanja/sodbe imamo glede posameznih čustev in katera čustva za nas mogoče niso okej, da jih čutimo. Pomagala nam bo odkriti, katerih čustev si mogoče sploh ne dovolimo čutiti in katerih čustev nikoli ne izrazimo. Prepoznali bomo, na katera čustva moramo biti še posebej pozorni, saj jih imamo navado prekrivati s sekundarnimi čustvi.

Kako naprej?

Dovolimo si čutiti primarna čustva. Podarimo si čas in prostor, v katerem lahko čutimo in enostavno obstajamo. Pomembno je, da čustva tudi izrazimo. Najbolje v varnem odnosu, obstaja pa tudi veliko drugih možnosti, kot je kreativno izražanje skozi različne ustvarjalne medije. O doživljanju lahko npr. pišemo in pojemo, lahko uglasbimo glasbo, rišemo, slikamo, fotografiramo, posnamemo video ali vlog (ki ga lahko obdržimo zase), oblikujemo glino itn. Pomagajo tudi različne oblike gibanja (npr. ekspresivni ples in raztezanje). Ne pozabimo: Ko enkrat prepoznamo primarna čustva in si jih dovolimo čutiti ter izraziti, vse postane lažje.


Se prvič srečuješ z mojim delom?

Sem Maruška, zakonska in družinska svetovalka in ustvarjalka vsebin za visoko senzitivne osebe. Na spletni strani ustvarjam vsebine, ki ozaveščajo o visoki senzitivnosti in ponujajo razumevanje globoko senzitivnim, intuitivnim in ustvarjalnim posameznikom. Če želiš prejemati obvestila o novih objavah, izpolni spodnji obrazec s svojim email naslovom in se pridruži skupnosti senzitivnih. (Brez skrbi, ne bom smetila tvojega poštnega predala. Pošiljam samo tisto, kar je najpomembnejše.)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: