O SENZITIVNOSTI

Zakaj kot visoko senzitivna oseba včasih težko živim z drugimi ljudmi?

Pred časom sem prejela zelo dobro vprašanje o tem, zakaj visoko senzitivna oseba s svojimi lastnostmi in potrebami težko sobiva z drugimi ljudmi v skupnem gospodinjstvu. Vprašanje je ponovno zelo aktualno zaradi situacije v kateri se nahajamo.

Ko visoko senzitivna oseba živi z drugimi, ki niso visoko senzitivni

Visoko senzitivni ljudje zaradi bolj senzitivnega živčnega sistema zaznajo več informacij in vse informacije procesirajo globlje (tudi tiste najbolj subtilne). Svet zaznavajo kot bolj glasen, bolj živahen, bolj nasičen s stvarmi, opazijo vsak šum, vonj, odkašljevanje, smeh, količino predmetov itn. To seveda lahko povzroči vznemirjenje živčnega sistema, ko količina dražljajev doseže določen vrhunec. Tisto, kar je za osebe, ki niso tako senzitivne, povsem nemoteče in normalno, je za visoko senzitivno osebo lahko precejšen problem oz. vzrok preobremenjenosti na dnevni ravni.

Tukaj je edinstvena tudi čustvena uglašenost senzitivnih na vse čustvene namige, ki prihajajo iz okolja in od ljudi s katerimi senzitivna oseba živi. Vsem ljudem je do določene mere poznana izkušnja, ko v svojem telesu začutimo prisotnost druge osebe in čustvene dražljaje, ki jih le-ta prisotnost prinaša. Naši možgani in naša telesa so namreč v nenehni intuitivni komunikaciji. Sprejemajo, hranijo in pošiljajo najrazličnejša sporočila drugim telesom. To ne velja le za telesa visoko senzitivnih, dejstvo pa je, da so telesa senzitivnih bolj uglašena na to vrsto komunikacije zaradi senzitivne zgradbe živčnega sistema. Podobno, kot če bi gumb za uravnavanje toplote v prostoru privili na nekoliko višjo temperaturo kot običajno. Čeprav ljudje včasih mislijo, da so prekrili svoje počutje in čustva, senzitivna oseba čustvenih namigov ne bo spregledala, razen če bo odklopljena oz. v svojem svetu ali preveč obremenjena. Ob tem je lahko za senzitivno osebo popolnoma brezpredmetno, če so ljudje v skupnem domu povsem tihi in nevpadljivi, v svojem telesu čuti njihovo prisotnost (kar predstavlja čisto svojstven dražljaj).

Razumljiv rezultat vsega tega se odraža v tem, da bo senzitivno osebo hitro kaj zmotilo. Slednje lahko prinese določene konflikte med ljudi, ki živijo skupaj. To je sicer bolj značilno za domove in gospodinjstva, kjer niso vsi visoko senzitivni in se potrebe ter nivo stimulacije, ki ga premorejo skupaj živeči, zelo razlikuje. Skrivnost je navadno le v tem, da senzitivna oseba nujno potrebuje prostor, kamor se lahko zateče v popolno tišino in samoto in kjer ne bo nikogar na njenem radarju. (Na tem mestu te povabim, da še enkrat prebereš zadnji stavek.)

Težava se pojavi, če je dom majhen, tako kot npr. v blokovskih stanovanjih ali če si primoran zdržati doma (npr. zaradi trenutne epidemije), kjer se senzitivni pogosto počutijo skrajno ujete in nemočne, kar jih še dodatno izčrpava. Ljudje so namreč non-stop na njihovem radarju! (Da ne bo pomote. Biti doma non-stop lahko pri vseh izzove močne občutke ujetosti in nemoči, a zaradi različnih razlogov. Ljudje, ki navadno niso tako senzitivni, stisko doživljajo zaradi tega, ker ne morejo ven, ker ne morejo biti z drugimi ljudmi ter na dnevni ravni izkušati več dražljajev ipd. Senzitivnim stisko prej povzroči to, da ne morejo biti toliko sami v tišini. Težave v tem primeru predstavlja prevelika količina dražljajev. Če si povrhu še iskalec dražljajev ali ekstravert, se notranja dinamika seveda malo spremeni.)

Ko v istem gospodinjstvu skupaj živi več visoko senzitivnih oseb

To lahko po eni strani situacijo naredi zelo enostavno, saj imajo senzitivne osebe podobne potrebe po samoti, tišini in umiku. Po drugi strani je povsem razumljivo tudi to, da dve VSO motita druga drugo, njune potrebe pa so v bistvu zelo podobne. Normalno je, če pride kdaj do tega, ne želimo pa imeti tega na razporedu vsak dan, sploh če to pomembno vpliva na odnos ali na kvaliteto skupnega bivanja. Zaplete se lahko npr. tam, kjer je ena senzitivna oseba bolj ekstravertirana, druga pa izrazito tiha in introvertirana ali če je katera izmed njiju iskalka dodatnih dražljajev in ne potrebuje toliko miru kot druga, saj ji je hitro dolgčas. Tu seveda ena drugo ne moreta v vseh stvareh v celoti razumeti. Sama opažam sicer tudi ta fenomen, ko je oseba še malenkost bolj senzitivna (npr. osebe, ki na vprašalniku oz. testu za visoko senzitivnost izpolnijo praktično vseh 27 vprašanj pritrdilno, med tem ko druga visoko senzitivna oseba odgovori pritrdilno npr. na 17 vprašanj). Zanimivo je tudi v znanstvenem kontekstu testiranja, ko bi ena visoko senzitivna oseba na testu komentirala, da za njo trditve izjemno držijo, spet druga pa, da v večji meri držijo. Majhne, a pomembne razlike, ko gre za vsakdanje življenje.

Vprašanja za razmislek, ko živimo z drugimi: Kje bi mi kot VSO želeli bolje prepoznati, razumeti, sprejeti in začutiti drugo (senzitivno ali ne-senzitivno) osebo? Kje mogoče težko zdržimo z njo oz. v čem jo je še posebej težko sprejeti? Zakaj bi jo radi v tistem sprejeli? Kaj bi se zgodilo, če je ne sprejmemo v tistem?

Kako olajšati skupno bivanje?

1. Ustvari prostor ali del prostora, ki bo samo tvoj. Prostor, kjer bodo stvari “po tvoje” in v katerega nihče ne more poseči. To je lahko, kot že rečeno, cel prostor za štirimi stenami ali pa delovna miza, naslanjač, gugalni stol, kot sobe ipd.

2. Jasno izrazi svoje potrebe. Ne sprašuj za dovoljenje, ampak povej. Razloži, da se zaradi senzitivnega živčnega sistema hitreje vznemiriš ali da te dražljaji iz okolja hitreje obremenijo, zato potrebuješ več samote, tišine in umika, da dobro funkcioniraš.

3. Razumi, da imajo lahko ljudje v tvojem gospodinjstvu drugačne potrebe. Ko ti potrebuješ dodatno tišino, tvoji sostanovalci verjetno potrebujejo več akcije in druženja. V tem je potrebno najti kompromis med časom, ki bo namenjen tišini in miru ter časom, ki ga boste namenili obiskom, poslušanju radia na glas itn. Kompromisi so v takšnem primeru neizbežni, razen če obe strani skupaj najdeta tretjo rešitev, ki bo ustrezala obema.


Se poistovetiš z napisanim? Vsak drugi teden delim sveže vsebine in informacije preko emaila. Če želiš biti obveščen/a o novih objavah, vnesi svoj email naslov v spodnji obrazec in se pridruži skupnosti senzitivnih. (Brez skrbi, ne bom smetila tvojega poštnega nabiralnika. Pošiljam samo tisto, kar je res pomembno.)

2 komentarja

  1. Res je zelo težko razumeti, da si ti srečen v tišni in miru, drugi član v družini pa tako pogreša druženja, da je na poti v depresijo in še kaj.
    Zelo prav bo prišel ta tvoj prispevek vsem nam v tem neprijaznem času.
    Mogoče napišeš še kaj na temo prilagajanja in potrpežljivosti?

    Pozdravček.

    Liked by 1 person

Odgovorite maruskakrajnc Prekinite odgovor

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: