SKRB ZASE

Kako trenutna “koronavirus situacija” obremenjuje naš živčni sistem in kaj lahko storimo sami?

Smo v času stiske. Vsi jo zaznavamo in doživljamo tako ali drugače. Lastne stiske sicer ne moremo primerjati s stisko drugih. Stiska je stiska. Trpljenje je trpljenje. Tvoje, moje, naše. Vsekakor pa ne morem mimo tega, da senzitivni zaradi senzitivne gradnje živčnega sistema tudi trenutno dogajanje zelo globoko predelujemo, o njem več razmišljamo in ga intenzivneje čutimo. To drži še posebej za tiste senzitivne, ki so si domači s tesnobo in/ali depresijo. Seveda drži tudi to, da so nekateri visoko senzitivni polni upanja in vere, da bo vse okej. Vse je možno, stvar je samo v tem, da bomo to “vse” globlje zaznavali in doživljali. Ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne. Zato je zelo pomembno, da svojo pozornost namenimo tudi našemu živčnemu sistemu. Vsi, senzitivni pa še toliko bolj.

Naš živčni sistem je trenutno stimuliran bolj kot kadarkoli prej. Kako?

  • Povečan stres zaradi finančnih pritiskov in spremenjene dnevne rutine počasi narašča v kronični ali dolgotrajni stres, ki lahko prispeva k pojavnosti tesnobnih in depresivnih motenj.
  • Mogoče sami nismo v neposredni ogroženosti, a ponotranjimo stisko naših bližnjih ali popolnih neznancev (preko branja in poslušanja novic).
  • Povečano doživljanje brezupa in negotovosti ter občutek izgube kontrole, ker ne moremo ustvarjati načrtov za prihodnost. Občutje obupa in tesnobe stopnjujejo tudi vedno krajši in temnejši dnevi (hkrati stopamo v čas sezonskih razpoloženjskih motenj).
  • Izguba stikov in dostopa do podpore drugih ljudi.
  • Občutek, da imajo naši domači ljudje (partner, otroci, starši ipd.) nenehen dostop do nas in da se nimamo kam umakniti.
  • Priložnosti za polnjenje naše senzitivne ali introvertirane baterije (potreba po tišini in samoti) je čedalje manj.
  • Kot starš mogoče doživljaš, da je vse padlo nate in da pravzaprav v svojem dnevu ne moreš opraviti ničesar drugega kot to, da skrbiš za otroke.
  • Če si ekstravertiran ali celo iskalec dražljajev, izkušaš boleče dolgočasje zaradi manjka primerne stimulacije. Kar bi lahko doživel/a preko rednih stikov z drugimi ljudmi ali preko drugih stimulativnih dejavnosti, trenutno ne moreš dobiti. Tudi to obremenjuje živčni sistem, saj povečuje občutek frustracije in neizživetosti.
  • Omejena svoboda zaradi zaprtih občin, trgovin, restavracij ipd.

Kaj lahko sami naredimo za svoj živčni sistem?

1.Pojdi v svoje telo čim bolj pogosto. Velik del skrbi zase, za živčni sistem in regulacijo čustev, je v skrbi za telo. Kako torej “gremo v telo”?

  • Z dovolj spanca. Povsem normalno je, če čutiš povečano potrebo po spanju in počitku. Ne le, da je jesen, ampak se soočamo s situacijo, ki res ni enostavna. Veliko je za predelati, zato dovolimo našim telesom, da se ob tem tudi spočijejo. Spanec je zelo regenerativen za senzitivne. Tekom dneva naši možgani namreč ves čas zaznavajo in globoko predelujejo informacije, kvaliteten spanec pa jim omogoči odmor. Senzitivni krvavo potrebujemo ta odmor!
  • Z gibanjem, raztezanjem, plesom, gibalno meditacijo, masažo, suhim ščetkanjem, z uporabo debelih in težkih odej, z udobnimi oblačili, termoforji, toplimi nogavicami itn. Uporabi karkoli ti pomaga priti v stik svojim telosom.
  • S hrano, ki prihaja iz zemlje in nas prizemlji. Zaradi jeseni imamo te hrane na pretek: Pečen kostanj, jabolčna pita, kremne bučkine juhe, por, korenje, krompir, grozdje, polnozrnate testenine, polnozrnat kruh ipd. Kot dodatna pomoč so nam lahko rituali, ki jih ustvarimo, ko pripravljamo hrano. Npr. za peko kostanja moraš pripraviti ogenj. Rituali nam namreč omogočajo, da se ne izklapljamo, ampak ostajamo v trenutku, tu in zdaj. V telesu.
  • Sprehodi v naravi. Priporočam pisane gozdove in deževne dni. Gozdovi s svojimi vonjavami umirjajo krvni tlak, zmanjšujejo nivo stresnih hormonov (kot je kortizol) in ustvarjajo bolj harmonično bitje srca. Voda oz. dež ustvarja negativne ione, ki s svojimi učinki pomirjajo živčni sistem, zmanjšujejo fizično bolečino in delujejo preventivno pred učinki stresa.

2. Zagotovi si čim več stika in interakcije izven socialnih omrežij, če se le da. Seveda pazimo na varnost!

3. Zavedaj se, kaj je pod tvojo kontrolo in kaj ni. Nameni svojo pozornost tistemu, kar lahko nadziraš ter skušaj sprejeti tisto, česar ne moreš.

4. Vedi, da je povsem razumljivo, če doživljaš povečano tesnobo. Izredno tesnoben čas je. Vedi tudi to, da je povsem normalno, če ne moreš delovati in živeti na stare načine. Starega že nekaj časa ni več in pravzaprav je kar bizarno pričakovati, da bomo delali in živeli po starem. Odvrzi svoja pričakovanja na kompost skupaj z ostanki jesenskih pridelkov. Čas je, da gredo stran. Ob vsem tem ne pozabi, da si samo človek in da je povsem okej, če ne moreš uresničevati vsega, kar je na tem seznamu. Samo bodi.

Želiš prejemati novice o novih objavah? Prijaviš se lahko spodaj z vpisom svojega e-mail naslova. (Brez skrbi, ne bom smetila tvojega poštnega nabiralnika. Pošiljam samo tisto, kar je najpomembnejše.)

4 komentarji

  1. Pozdravljena,
    November je res težaven mesec, sploh te dni, ko ni sonca in vse nekako pritiska na nas. Res je tudi, da se intenzivno spominjamo smrti in svojcev, ki jih ni več. In tudi svoje minljivosti. Same težke teme. Zdaj pa še ta virus, ki nas je izoliral in vse obrnil na glavo.
    Zato je tvoje razmišljanje dobrodošlo in nasveti koristni.
    Hvala in lep pozdrav!

    Marjana

    Liked by 1 person

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: