NAJBOLJ BRANO

Visoko senzitivni otroci – posebna naloga staršev

Biti starš, skrbnik ali vzgojitelj visoko senzitivnemu otroku je posebna naloga. Naloga, ki nam podari obilo lepega, hkrati pa nam lahko predstavlja tudi velik izziv. Visoko senzitivni otroci namreč od nas zahtevajo še več fleksibilnosti, uglašenosti, notranje moči in potrpežljivosti, kot otroci, ki nimajo lastnosti visoke senzitivnosti oz. so povprečno senzitivni. Ob visoko senzitivnih otrocih lahko svet in življenje izkušamo na globlje in bolj barvite načine, hkrati pa se lahko počutimo tudi precej nemočne, nesposobne in utrujene. Občutek imamo, kot da nikoli nič ni dovolj in da naši otroci zahtevajo in potrebujejo nemogoče.

Za vsakim visoko senzitivnim otrokom (pogosto) stoji visoko senzitiven starš

Če je naš otrok visoko senzitiven obstaja zelo velika verjetnost, da smo visoko senzitivni tudi sami. Za dobro razumevanje senzitivnih otrok in tega, kaj nam lahko pomaga pri njihovi vzgoji, moramo sprva razumeti in sprejeti lastno senzitivnost. Brez tega nam bo vzgoja povzročala dodatno stisko. Hitro lahko pričnemo popravljati otrokovo senzitivnost, tako kot je nekoč najverjetneje okolje skušalo popraviti našo.

Visoka senzitivnost je podedovana lastnost živčnega sistema in kot take je ne gre popraviti ali spremeniti. Z nami bo do konca našega življenja, saj predstavlja osnovo naše fiziologije. Rodili smo se takšni. Največ kar lahko storimo je to, da senzitivnost spoznamo, razumemo, sprejmemo in se jo naučimo negovati.

Lastnosti visoko senzitivnega otroka:

  • uporablja “velike besede” iz sveta odraslih
  • postavlja globoka vprašanja
  • ima bister smisel za humor
  • se odloča počasi in pogosto s težavo
  • potrebuje več časa, da se navadi na nove ljudi in vključi v situacije
  • hitro se utrudi in iztroši svoje baterije
  • pritožuje se nad vonjavami, intenzivnimi zvoki, grobimi oblačili, mokrimi čevlji ipd.
  • z lahkoto se zjoče
  • je zelo občutljiv na kritiko
  • ima posebno senzitiven odnos do živali
  • navadno označen kot “priden”, saj zelo dobro zaznava pravila in pričakovanja odraslih

Razumeti in sprejeti senzitivnega otroka

Otroci so že v osnovi  izjemno ranljiva skupina. Raziskave so pokazale, da ima način vzgoje in okolje, v katerem otrok odrašča, na visoko senzitivne otroke še večji vpliv kot na otroke, ki nimajo lastnosti visoke senzitivnosti. Za senzitivnega otroka je zato toliko bolj pomembno, da se varno naveže na vsaj enega odraslega. Pomanjkanje varne navezanosti, redne čustvene regulacije in prisotnost težkih izkušenj (npr. zanemarjanje, ignoriranje otrokovih potreb, kričanje na otroka ipd.), senzitivnemu posamezniku tekom odraščanja prinese več težav in izzivov, kot posamezniku, ki ni visoko senzitiven.

Senzitivni posamezniki s težkimi izkušnjami se tako v primerjavi z manj senzitivnimi posamezniki, ki imajo sicer podobno težke izkušnje, v odraslosti pogosteje soočajo s tesnobo, depresijo, nizko samopodobo ipd. Zaradi tega je bistvenega pomena, da se senzitivni otroci doma počutijo razumljene in sprejete. Otrok se bo tako pri odhajanju v svet – ki večinoma ni tako senzitiven kot je sam – vedno lahko vračal v varno zavetje sprejemajočega doma in našel način, kako uspešno živeti v svetu.

Bodimo empatični

Kadar se nam zdi, da otrok komplicira, pretirava ali da izsiljuje, v resnici doživlja stisko, ki je sam (še) ne zna rešiti. V možganih še nima povsem razvitih mehanizmov za samoregulacijo in niti približno mehanizmov, ki so potrebni za manipuliranje/izsiljevanje. Nujno potrebuje odraslega, ki bo njegovo stisko zaznal, jo slišal, razumel in sprejel. Ko ob otroku tudi sami doživimo nevzdržno napetost, se opomnimo, da pravzaprav čutimo stisko svojega otroka. Če se nam ob otroku zazdi, da ne moremo več, vedimo, da otrok doživlja isto ali še večjo nevzdržnost (zaradi katere tudi joče, kriči, brca in počne vse drugo). Stiska je kar naenkrat postala skupna, njegova in naša in za razliko od otroka mi kot odrasli premoremo mehanizme za samoregulacijo. Ko na tak način zaznamo, slišimo in sprejmemo otrokovo stisko, jo lahko v sebi preoblikujemo in otroka pomirimo z našim odzivom, ki smo ga ustvarili v sebi. Mogoče se sliši kot misija nemogoče, a kot starši in vzgojitelji to že zagotovo počnemo, četudi nam ne uspe vedno. Normalno je, da nam včasih ne uspe. To ne pomeni, da smo slabi starši/vzgojitelji.

Kadar se nam zdi, da res ne zmoremo, poiščimo nekoga ob nas (partnerja, so-vzgojitelja), da vskoči in posreduje vsaj za toliko časa, da se sami umirimo in se potem vrnemo k otroku. Toda vedno se vrnimo v odnos z otrokom – s tem damo sporočilo, da otrok ni sam, da smo tam z njim in da ga ne bomo pustili samega, ko mu je/bo težko.

Poskrbimo zase

Otroci se zelo hitro uglasijo na svoje neposredno okolje, še posebej na starše. Ko gre za senzitivne otroke se ta sposobnost včasih zdi skoraj nadnaravna. Senzitivni otroci zelo hitro zaznajo, kaj se dogaja z njihovimi skrbniki in se na to priklopijo. Če bomo mi nemirni ali razštelani, bo otrok to zaznal in začel naše doživljanje odigravati skozi svoje vedenje in počutje.

Zaradi tega je zelo pomembno, da znamo kot skrbniki poskrbeti tudi zase. Če se nam zdi, da nimamo časa za to, da bi skrbeli zase, vedimo, da bo zaradi zanemarjanja skrbi zase trpela tudi naša okolica in s tem naši najmlajši. Poznavanje lastnih potreb in želja ter skrb za njih je tukaj bistvenega pomena. To je namreč tisto, kar nas dela mirne, stabilne, izpolnjene in varne. Iz tega potem črpamo stabilnost, ob kateri otrok v času svojih čustvenih izbruhov doživi, da lahko zdržimo z njim.

Jung je dejal, da je največja krivica za otroka, če vidi svojega starša nesrečnega in neizpolnjenega. Ko bomo mi znali poskrbeti zase, regulirati svoja čutenja, zadovoljevati svoje potrebe in postavljati meje, bodo tudi naši otroci bolj srečni in mirni.

Konkretni nasveti

  • Senzitivni otroci se zelo močno zavedajo samih sebe in so navadno bolj občutljivi na to, da stvari naredijo prav. Zaradi tega se moramo toliko bolj izogniti kritiziranju, sramotenju, kričanju, popravljanju in kaznovanju. Vse to jih bo namreč prizadelo bolj kot otroke, ki niso visoko senzitivni.
  • Skušajmo jih pripraviti na situacije, ki so za njih nove in jih lahko zaradi tega vznemirijo. Senzitivni otroci se namreč težje vključijo v nove situacije. Potrebujejo več časa, prostora in nežne spodbude, da se podajo v neznano. Izogibajmo se priganjanju.
  • Dajmo jim možnost, da se skupaj z nami so-odločajo o stvareh. S tem jim bomo dali občutek kontrole in varnosti, saj bodo vedeli kaj pričakovati.
  • Postavljajmo jasne meje. Tudi senzitivni jih potrebujejo. Meje namreč dajejo občutek varnosti in strukture.
  • Opazujmo otroka v različnih interakcijah in okoliščinah, da prepoznamo, kaj potrebuje, katere so njegove močne točke in kaj mu predstavlja izziv.
  • Ustvarimo red v bivalnem okolju. Senzitivni otroci so namreč zalo občutljivi tudi na svoje okolje. Če je le-to neurejeno, kaotično in/ali prenasičeno s stvarmi, bodo otroci bolj nemirni.
  • Zavedajmo se, da je manj več. Senzitivni otroci so pogosto nagnjeni k preprostosti, kar pomeni, da navadno potrebujejo manj dražljajev, manj aktivnosti, druženje v manjših skupinah, manj stvari v prostoru, manjšo raven dražljajev (npr. nižja glasnost televizije) ipd. Tisti čas in prazen prostor, ki jim ostane na razpolago, ga z veseljem zapolnijo s svojim sanjarjenjem, opazovanjem okolja, razmišljanjem, svobodno igro in ustvarjanjem.
  • Senzitivni otroci potrebujejo več časa za umiritev po aktivnosti in ob koncu dneva. Omogočimo jim ta čas in primeren prostor, v katerega se bodo lahko zatekli tekom dneva, ko bodo potrebovali nekaj miru in tišine.

Še nekaj besed o kreativnosti

Visoko senzitivni otroci so običajno zelo kreativni in intuitivni. Radi berejo, sanjarijo, poslušajo glasbo, rišejo, pišejo, kako drugače ustvarjajo ali nas presenetijo z modrimi uvidi o življenju in ljudeh. Nič nenavadnega ni, če bi si naš otrok pri zgodnjih letih zaželel glasbilo, fotoaparat, plesne čeveljčke, čopič in barve, dnevnik ali karkoli drugega. Negujmo to. Njihova kreativnost in intuitivnost sta namreč zelo močno povezani z njihovo senzitivnostjo in kot taki lahko tekom življenja rodita obilo sadu ter njim samim, nam in drugim ljudem ponudita nezamenljivo darilo lepote in modrosti.

Kaj je trenutno vaš največji izziv in kaj največje darilo pri vzgoji visoko senzitivnega otroka? Imate mogoče dodaten trik ali nasvet, ki vam pomaga?


Se poistovetiš z napisanim? Na spletni strani redno delim podobne vsebine in informacije o senzitivnosti. Če želiš biti obveščen/a o novih objavah in se pridružiti skupnosti senzitivnih, vnesi svoj email naslov v spodnji obrazec. (Brez skrbi, ne bom smetila tvojega poštnega predala. Pošiljam samo tisto, kar je najpomembnejše.)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: